Podaljšanje življenja z upoštevanjem prihodnjih odkritij

Podaljšanje življenja z upoštevanjem prihodnjih odkritij

Med znanstveniki je v zadnjem času čedalje bolj priljubljena ideja o postnem podaljšanju življenja. To pomeni, da si ga ne podaljšamo, na primer, s petinosemdeset na sto let, temveč zaenkrat le ohranimo karseda zdravo telo za naslednjih nekaj desetletij. V tem času bodo znanstvena in medicinska odkritja privedla do novih metod podaljševanja življenja. Torej se življenje ne bi končalo pri stotih letih, temveč bi bili takrat lahko dodatno deležni najnovejših terapij za podaljševanje življenja, ki bodo tedaj na voljo.

Poglejmo si ta pristop nekoliko natančneje.

Znanstveniki imajo dve splošni zamisli za podaljšanje življenja. Izhajajo iz dejstva, da se celice ohranjajo pri življenju z delitvijo, zato lahko ohranimo njihovo življenjsko dobo na dva načina:

  • celica naj biivela dlje, kot živi sicer,
  • celica naj bi se večkrat delile, kot se deli zdaj.

Ves čas aktivno proučujejo obe teoriji in obe kažeta na ugoden rezultat.

Kot smo že omenili, je Nobelovemu nagrajencu, zdravniku Alexisu Carrelu z ameriškega inštituta Rockfeller Institute uspelo ohranitit celice kokošjega srca pri življenju štiriintrideset let tako, da so preživele originalne celice. Skrivnost je bila v redni menjavi tekočine, v kateri so plavale. Carell je rekel: »Celica sama po sebi je nesmrtna. Izrodi se le tekočina, v kateri plava.«

Znane so tudi raziskave o številu delitev celice. Doktor Leonard Hayflick je raziskal celice, ki so del posebnega tkiva človeških pljuč. Ugotovil je, da se lahko delijo največ petdesetkrat. Ta številka se je potem kar prijela med znanstveniki in nekako je obveljalo, da se celica pač ne more deliti večkrat.

Nadaljnje študije pa so pokazale, da je bila ta delitev zelo specifična in je veljala le za omenjeni poskus. Na primer, ugotovljeno je, da se ob dodajanju vitamina E lahko celica razdeli sto dvajsetkrat, pa tudi za celice drugih organov številka petdeset delitev ne drži.

Človek, ki bo kot prvi dočakal več kot sto let, se je že rodil ...

Mikroskop

Eden vodilnih znanstvenikov na področju genetike in podaljševanja življenja je raziskovalec Aubrey De Grey, sicer tudi avtor knjige Ending Aging. Zase pravi, da bo dočakal zelo visoko starost, vsekakor sto in več let.

Njegova filozofija je zelo logična. Ne pričakuje, da se bo zgodil čudež, ki mu bo pomagal živeti nadaljnjih sto let, temveč se bo znanost o genetiki razvijala. V desetih letih bo prišlo do odkritja, kako si lahko podaljšamo življenje za vsaj deset do dvajset let - oziroma, kako živeti vsaj tako dolgo, da bomo dočakali nova odkritja. V naslednjih dvajsetih letih pa bomo odkrili način za doseganje izredno visoke starosti.

Potem bomo to mejo prestavljali čedalje dlje.

De Grey je oblikoval svojo teorijo, kako se lotiti podaljšanja življenja. Čeprav je na začetku naletela na zasmehovanje, danes v znanstvenih krogih velja za eno od delovnih hipotez. Ugledna znanstvena revija Technology Review, posvečena naprednim tehnologijam, je celo razpisala nagrado v višini 20.000 dolarjev tistemu, ki bi dokazal, da je De Greyeva teorija »tako napačna, da ni vredna debate«. Nagrada je do danes ostala neizplačana.

Zakaj je De Grey tako prepričan v nova odkritja? Znanstveniki od leta 1997 naprej spremljajo stopnjo napredka pri odkrivanju telesnih zakonitosti. Izjemen podatek je, da se od tedaj dalje vsaka tri in pol leta znanje o upočasnitvi staranja in podaljšanju življenja podvoji.

To pomeni, da v treh letih in pol razvozlamo še enkrat toliko skrivnosti o delovanju naših celic, kot smo vedeli o njih do tedaj. In ta cikel se odvija že več kot deset let.

Zato De Grey smelo trdi: »Prvi človek, ki bo živel tisoč let, je gotovo že rojen. Pravzaprav je star okoli šestdeset let.« Dodaja še, da bo večina ljudi, ki so danes stari okoli petinštirideset let ali manj, živelo stoletja, če izključimo možnost nesreč in naravnih katastrof.

Znanstveniki o podaljševanju življenja

Tudi nekateri drugi znanstveniki zelo optimistično napovedujejo podaljšanje življenjske dobe. Doktor William Haseltine, profesor na harvardski univerzi ter ustanovitelj organizacije Human Genome Sciences, je rekel: »Verjamem, da je naša generacija prva, ki bi lahko začrtala pot do neomejeno podaljšanega življenja.«

Naslednji je ameriški biolog in večkratni nagrajenec Edward Wilson. Pravi, da ne vidi omejitev, zakaj ljudje kot vrsta ne bi mogli živeti neomejeno dolgo.

Michael R. Rose, profesor evolucijske biologije na kalifornijski univerzi, ki je že dosegel izjemne rezultate pri podaljšanju življenja žuželk, pravi: »Trenutno se ukvarjam z idejo o neomejeno dolgem življenju. Pred dvajsetimi leti se je zdela ideja o upočasnjenem staranju, kaj šele o pomlajevanju, čudaška in absurdna. Danes imamo dobre razloge za domnevo, da je načelno izvedljiva

Zelo podobno razmišlja doktor Ronald Klatz iz organizacije American Academy of Anti-Aging Medicine. Pravi, da bo kompletno znanje o neomejeni življenjski dobi človeka na voljo do leta 2029.

vir: knjiga »Zdravje 1«, Nikola Grubiša


Želim izvedeti več!

Naročite se na brezplačne novice in izvedeli boste več o zdravju in osebni rasti.




Brezplačna knjiga

Naroči se na brezplačne novice in prejmi darilo - brezplačno e-knjigo.

Tečaj samouresničitve Master Key System

Hvala!
E-knjiga te čaka na vpisanem e-naslovu!

Prenesi knjigo!

Copyright 2015, Potdozdravja.net
Kontakt · Zasebnost · Pogoji uporabe